Ob stoletnici so z novo fasado in ureditvijo okolice zaključili prenovo gasilskega doma. Društvo šteje 59 članov in šest aktivnih prvih posredovalcev. 28.7.2025 smo s slovesnostjo zaznamovali sto let delovanja društva. Dogodka se je udeležilo osemnajst gasilskih društev, od tega dve društvi iz sosednje Avstrije ter pobrateno društvo iz Muretincev, v ešalonu pa je ob spremljavi Prekmurske godbe Bakovci skupno sodelovalo kar 130 gasilcev.

Slike ni mogoče naložiti.

Leta 2021 so v podstrešju izvedli suhomontažna dela, zgradili šank in uredili garderobne omarice. Leta 2022 so položili keramiko, združili garaži in uredili estrih; poveljnik je postal Tomaž Fartek. Avgusta 2023 so pomagali pri sanaciji tovarne BSH v Nazarjah po poplavah in prejeli zahvalno plaketo. Istega leta so zamenjali garažna vrata ter podstrešje opremili s kuhinjo in pohištvom. Leta 2024 so dokončali večnamenski prostor za druženje in sestanke. Sedem članov je opravilo tečaj za operativnega gasilca, dva usposabljanje za dihalne aparate in eden modul A za gašenje notranjih požarov.

Leta 2019 so nadaljevali notranjo ureditev doma, predsednik pa je postal Zlatko Kerec. Za zbiranje dodatnih sredstev so pripravili prvo Kuzmiško noč, ki je postala tradicionalna prireditev. V adventnem času so prvič organizirali tudi Prižig lučk in obogatili decembrsko druženje vaščanov.

Leta 2018 so v domu vgradili stavbno pohištvo, izvedli inštalacije in položili estrih. Za zbiranje dodatnih sredstev so 15. septembra skupaj s skupino Weekend Band, ki je praznovala 15 let delovanja, pripravili uspešno veselico.

Ob 90-letnici leta 2015 so potrdili dograditev doma za sanitarije in garderobo. Leta 2016 so pridobili gradbeno dovoljenje, leta 2017 pa izvedli nadzidavo in postavili novo streho. Zaradi dotrajanosti in visokih stroškov vzdrževanja so prodali avtocisterno, ki je dolgo služila pri požarih in prevozu pitne vode.

Za gasilski koledar leta 2000 so člane fotografirali pred vaško-gasilskim domom ob avtocisterni in ročni brizgalni. Leta 2001 so dokončali prizidek s sejno sobo, ki je nadomestila izgubljene prostore v zadružnem domu. Leta 2002 je predsednik postal Jože Bunderla. Leta 2003 so kupili opremljeno vozilo GVV-1 Peugeot in prodali TAM Forgon 2001. Obnovili so tudi brizgalno Ziegler in avtocisterno z visokotlačno črpalko ter možnostjo uporabe pene.

Leta 1992 so začeli obnovo gasilskega stolpa, ga zvišali in obložili z eternitnimi ploščicami. Zaradi izgube prostorov v zadružnem domu po reorganizaciji občinske uprave so urejali tudi prizidek za sestanke in arhiv. Leta 1993 so s pomočjo krajevne skupnosti asfaltirali dvorišče in uredili okolico doma. Leta 1997 so slovesno razvili gasilski prapor.

Januarja 1986 je društvo prevzelo avtocisterno TAM za 5.000 litrov vode, vredno 2.338.000 dinarjev. Nakup so omogočili prireditvi, prispevki krajanov ter podpora krajevne skupnosti in SIS za varstvo pred požarom. Vozilo je služilo tudi oskrbi gospodinjstev s pitno vodo v sušnih letih. Ker ni ustrezalo hribovitemu terenu, so leta 1990 v sodelovanju z Avtoobnovo Maribor kupili močnejši tovornjak ter z nadgradnjo cisterne in zamenjavo motorja izboljšali njegovo zmogljivost.

Leta 1984 je v Kuzmi potekalo meddržavno gasilsko tekmovanje. Leta 1985 je društvo obeležilo 60 let delovanja od ustanovitve leta 1925.

Za načrtovani nakup avtocisterne so člani ob pomoči občanov leta 1981 začeli graditi nove garaže in jih dokončali leta 1983. Vsa fizična dela so opravili sami. Sredstva za vozilo so zbirali z dvema veselicama, prispevki iz sosednjih vasi ter podporo Krajevne skupnosti Kuzma in SIS za varstvo pred požarom.

Leta 1975 je društvo kupilo močnejšo brizgalno Ziegler s pretokom 800 litrov na minuto. Število aktivnih članov je naraslo na 40, številni so opravili tečaje za poveljnike in strojnike. Pridruževalo se je vse več mladih, z veselicami pa so zbirali sredstva za nadaljnje naložbe.

Zaradi naročila prvega orodnega vozila je društvo leta 1973 potrebovalo večjo garažo. S KIK Pomurko je zamenjalo prostore: pridobilo je zidani prizidek ob vaškem domu, v zameno pa uredilo novo šupo. Tako je dobilo lokacijo današnjega gasilskega doma in prodalo staro orodjarno. Po ureditvi garaže je leta 1974 slovesno prevzelo prvo orodno vozilo TAM Forgon 2001.

Leta 1968 so pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Kuzma slovesno razvili nov gasilski prapor, ki je utrdil povezanost društva s krajem.

Leta 1966 je predsednik postal Jože Čerpnjak, poveljnik Henrik Škalič, blagajnik Milan Fartek, podpoveljnik pa je ostal Deziderij Čurman. Čerpnjak je društvo vodil do leta 1992, Škalič pa poveljeval do leta 1982. S prihodki z borovega gostüvanja so leta 1967 kupili brizgalno Ziegler s pretokom 400 litrov na minuto. Društvo je imelo dve motorni in eno ročno brizgalno ter 380 metrov cevi, začelo pa je zbirati sredstva tudi za prvo orodno vozilo.

Na pobudo Janeza Juda so leta 1963 začeli graditi orodjarno v Samidrašu za premestitev ročne brizgalne, v matični dom pa namestili prvo električno sireno. Orodjarna je bila dokončana leta 1965. Društvo je imelo motorno in ročno brizgalno, 190 metrov cevi, sesalne cevi, reševalno opremo in uniforme.

Gasilci so s pomočjo vaščanov leta 1956 organizirali borovo gostüvanje, da bi krajanom približali gasilstvo in zbrali sredstva za motorno brizgalno. Z izkupičkom in nabirko v sosednjih vaseh so leta 1957 kupili prvo motorno brizgalno SAVICA. Zaradi zapletov so jo začeli uporabljati šele leta 1959.

Leta 1948 je Janeza Farteka po 23 letih predsedovanja nasledil Jože Zrim. Ob reorganizaciji državne uprave leta 1950 sta se društvi Kuzma in Gornji Slaveči združili za dve leti. Po razdružitvi leta 1952 je PGD Kuzma za prvo vodjo ženske enote izvolilo Marjeto Tamari. Društvo je 25. maja 1953 sodelovalo pri izvedbi prvega občinskega praznika. Na fotografiji so z leve: Škerlak Tina, »Zvonarova« Ana, Gomboc Terezija, Gorkič Mancika in Peček Frida.

Leta 1935 so na občnem zboru sklenili zbirati sredstva za gasilski dom, ki je bil s pomočjo vaščanov dokončan leta 1937. Društvo je pod vodstvom Janeza Farteka delovalo do začetka vojne leta 1941, med okupacijo pa ni bilo aktivno. Leta 1947 so obnovili delo in izvolili nov upravni odbor: načelnik je ostal Fartek, poveljnik je postal Karel Šafer, podpoveljnik Karel Koller, tajnik Slavko Vute in blagajnik Franc Grah.

Zapisnik seje z dne 21. januarja 1927 dokumentira delo društva po prvi plesni veselici. Prireditve so povezovale vaščane in zagotavljale sredstva za opremo. Leta 1932 je društvo štelo 23 rednih, štiri ustanovne in 18 podpornih članov. Podpora krajanov je bila pomembna tudi za poznejšo gradnjo gasilskega doma.

Na pobudo gostilničarja Janeza Farteka je 16. avgusta 1925 v Kuzmi, tedaj imenovani Kuzdoblan, 36 vaščanov ustanovilo prostovoljno gasilsko društvo. Fartek je postal prvi načelnik oziroma predsednik, Franc Horvat poveljnik in Ljudevit Bufolin tajnik. Gasilci so uporabljali ročno brizgalno in orodje hranili v leseni lopi, delovanje pa financirali s članarinami, veselicami in prispevki vaščanov.